Pravi dom

Ko se udomačiš v svojem svetem prostoru, si kot seme posejano v hranljivo, ljubečo prst. Do sebe ne spuščaj škodljivcev, ne radovednežev, ki bi nenehno kopali po tvoji maternici in preverjali tvojo rast. Do sebe ne spuščaj dogoprstnežev, ki bi te iztrgali ljubečemu domu v pohlepni želji, da rodiš zanje. Do sebe ne spuščaj trdosrčnih brezbrižnežev, ki z bagri hladno teptajo zračno prst in v njej za leta zadušijo dihanje ljubeče živosti. Do sebe ne spuščaj tistih, ki src ne želijo predajat življenjski sili ljubezni. Izbrali so pohlep in manipulacijo, zato ne zapravljaj svojih sil in ne trudi se z njimi. Čeprav so lačni, ne znajo vzeti vase kruha, ki ga rojevaš. Trudijo se biti siti od pohlepnih, ozkosrčnih, sprijenih navad. Tvojo zemljo bi zalili s pesticidi svoje brezsrčnosti in te v njej pustili umreti. Ko se udomačiš v svojem svetem prostoru, v svetem gralu svojega telesa, ko ga zares spoznaš in se z njim zbližaš, si doma, pri sebi in na svojem. To je tvoj prvi dom, to je tvoj pravi dom, tvoj je za vedno. Takrat si kot seme, posejano v hranljivo, ljubečo prst. Takrat bogato obrodiš, zase in hkrati za Svet.