Jezero mežika
v pomladni dan.
Oči se navajajo sonca.
Žabec razgibava krake,
želva zleze iz oklepa.
Ni drugih obiskovalcev.
Mir mi leze v vsako poro,
na pomolu poležavam,
Bardske strune preigravam.
Pustim dnevu,
da me hrani
v jezerski idili.
Mir mi leze v vsako poro,
na pomolu poležavam,
Bardske strune preigravam.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!