
V krošnji se je ptičji ščebet
spremenil v predirljivo vreščanje.
Ptičji ravs,
da leti perje,
kljuni, peruti in kremplji
kažejo bojevito ostrino.
Spremenijo se v orožje,
ko gre za domovino.
Sinička varuje, ščiti in brani
svoj dom pred srakoperko.
Prežene vsiljivko tatinskih naklepov,
prav nič ne varčuje z udarci,
ne s kriki,
ki svarijo ptice
v sosednjih krošnjah.
Kljub nesorazmerju
v njuni velikosti,
obramba deluje popolno
in zmaga,
nažene, prežene
tatinskega vraga.
Ubraniti si gnezdo
pred vsiljivci in dolgoprstneži,
je sveta dolžnost,
posvečena pravica,
ki si jo je potrebno vzeti,
če gre za obrambo življenja,
imetja, svojih darov,
talentov in lastne sreče.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!