Brzijo po strminah,
neustrašno poletijo,
kakor ptice lebdijo,
tekmujejo premagujejo,
nam pa zastaja dih.
saj padci se zgodijo,
a še vedno tja gor želijo.
Biti boljši hitrejši daljši,
želijo biti skakalci,
a ostali hitro mimo ovir,
ki jih snežna strmina ima,
le veter je nepredvidljiv
lahkoten spet preveč živ,
padec je lahko strašljiv.
So nam v ponos zmage,
saj se povsem prepustijo,
da čim dlje poletijo,
smučarke ne bojijo se strmin,
zato hvala vsem njim,
v tekmovalnost jih sneg privlači,
najslajše je stopničkah stati.
jože.kSorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
http://www.slovenskenovice.si/sport/zimski-sporti/video-v-vikersundu-dva-svetovna-rekorda
- Jjože.k·
Prijetno je bilo brati poezijo, ko nas je objavljalo več, včasih tudi osem, zato predlagam uredništvu da bi se pesem tedna izbirala enkrat mesečno, zdaj pa se počutim kot dvobojevale.Verjamem da nas bo več ter bo prebiranje pozitivkše bolj prijetno. Lep pozdrav uredništvu jože.k