Lasje se kodrajo
in deklica je srečna.
Češem jo,
gladim ji laske,
da padajo po hrbtu,
kot žuboreč, navihan slap.
Zlatijo se,
iskrijo mlado moč.
Lasje se kodrajo,
zlatijo se
in deklica je vse močnejša.
Ponavljam to,
tudi v zrelih letih.
Razpletam, češem svojo moč.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!