Modre misli in zgodbe

Nad nered

08:41
Deli:
Nad nered
Če se že oglaša vest in želiš odpraviti nered, zunanji in notranji, je premalo obred. Išči, poišči dober zgled, drugim z očitki prizanesi, njim oprosti, sebe obrusi, svetlobo vsem in vsemu prinesi.
Kategorije
Modre misli in zgodbe
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Modre misli in zgodbe

Resnični čudež: zvestoba resnici in dobremu

ZDRAVA OSNOVA ŽIVLJENJA Človekova rast se ne začne s tem, da bi moral za vsako ceno preseči vse svoje omejitve. Začne se s poštenim odnosom…

Modre misli in zgodbe

Delček pot in celota

O sliki “Kamen, ki je že prehojen - ki so ga v vsej ljubezni za nas obdelali naši predhodniki. Pot, ki vodi naprej.” KO SE ČLOVEK PREBUDI V…

Modre misli in zgodbe

Ena zdrava hvaležnost

Na vrtu, ob poti, na mojem sprehodu pred 16 leti, stoji tih okras - labod, ki nosi zemljo in rastlino. Ob njem preprosta cvetlica, nežna, sk…

Komentarji (4)

Prijavite se za komentiranje

Prijava
  • N
    Nan·

    ..."komur se vest oglaša, nič svetlobe ne prinaša"...:)

  • A
    AnaH·

    Vest nič svetlobe ne prinaša? Res ne, če ne jemljemo resno njenih svaril, ki bodo zato vedno hujša, da bi se vendarle spametovali. Svetloba naj se še naprej zoperstavlja temi in vsemu temačnemu. V dobro nas vseh.

  • N
    Nan·

    ko vest notranji nered odpravlja, se od svetlobe poslavlja. .inspiracija: :))) danes je lep pomladni dan, čista harmonija :) tole dete pa poje enkratno ( da vnesem žarek svetlobe v lamentanje "podukov" ). https://www.youtube.com/watch?v=9tBdb5WB2KE

  • A
    Ankablanka·

    Krivec za vseh vrst nereda je vedno isti. Človek! Človek ima nepospravljeno klet, vendar ima ogromno odloženega ali založenega tudi v svojih spominih o vseh napakah, ki jih ni obžaloval ali jih drugim ni znal oproščati. Človek z nepotrebno in odvečno navlako zapravlja svojo življenjsko moč; z grabljenjem in kopičenjem imetja, predmetov in težnjo po oblasti in ugledu tudi v svojem srcu nima prostora za ljudi. Človek videza, leska, blišča in pozlate ter imenitnih nazivov premore le navidezno prijaznost in razumevanje, kar pa se sčasoma kruši in odpada kot omet, ker besede niso v sozvočju z dejanji. Človek z neurejenim podstrešjem ima zmedo v srcu in glavi. Ve sicer, da bi moral živeti drugače, a najde tisoč in en izgovor, da ni nikomur v pomoč. Človek ne uničuje le okolja s strupenimi snovmi, pač pa tudi ljudi s svojimi lažnimi, strupenimi, kužnimi in še z drugim pogubnimi izjavami. Človeku, ki se zanaša na trdno zaklonišče, bo o zvezdnih zapisih vsega svojega življenja prepozno misliti šele v njem ali ob koncu življenja.