Travna ruša je ozelenela.
Prekrila je gola področja.
Kot koža pokriva
grudasto skorjo,
jo čuva pred hladom,
jo ščiti, varuje.
Pustim svojemu zelenilu,
da se razraste,
da se preplete
z zaskorjeno zemljo,
da tke svoje zaščitno tkivo
čez ranljivo goloto,
da jo pokrije z zelenimi lasmi,
da splete travno preprogo
pisanim metuljem,
da se odpre soncu.
Pustim svojemu zelenilu,
da objame moje sanje,
da se vnese v moje želje,
da se vplete v novo gnezdo,
da povabi ptice
v svoj dom,
da obarva moje pesmi
z zelenim klorofilom.
Pustim svoji vigredi zeleneti,
pustim se ji objeti,
pustim ji cveteti.
Pustim ji živeti.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (4)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
lepa pesem, "bardovka" inspirativno mojstri verze :)
- Jjože.k·
Nan uspelo ti je, mojih dveh pesmi ni bilo objavljenih ker niso bile na nivoju Bardskih strun zato sem ju podal med komentarji pri pesmi Sveče ne gorijo. Lep pozdrav ! jože.k
- NNan·
Bardske strune, čestitam za pesem tedna. lp p.s. jože, dej se ti malo skuliri, pa pej na sprehod lp
- Jjože.k·
Si poslana od Boga ? Sem le en od tistih ki se jih lahko na Pozitivkah pošilja v rudnik, ti pa boš talala kako in kaj ? Tvjoja pozornost je brezmejna, skuliraj se bi priporočil tebi.