
V mojo ekipo
vstopajo nove priložnosti.
Podajajo mi svoje roke,
sprva se zde kot ročice,
čiste, drobne, odprte, otroške.
Pustim si,
da hodim za njimi.
Z odprtimi, zvedavimi očmi,
z izostrenim sluhom,
s pozorno zavzetostjo
in z okretnim odzivom.
V mojo ekipo
vstopajo nove priložnosti.
Vztrajno širijo meje
moje dežele,
vztrajno dodajajo zidake novogradnji,
vztrajno mešajo malto,
vztrajno širijo plodne njive.
Moja Duša mi tako govori
v svojem jeziku.
To je jezik Duše Sveta,
dnevni odziv Sveta name
in njen kažipot mojim korakom.
To je molitev Boga zame.
Zaupam ji in ji hvaležno sledim.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!