
Kepa plastelina
se zmehča v toplih dlaneh.
Voljno, brez sile jo gibi spretnih rok
zgnetejo v želeno obliko.
Gnetem se skozi življenje,
v svojih toplih dlaneh.
Grejem jih s srčno toploto,
svet sodeluje,
bolje mi gre,
ko sem voljna sprejeti,
kar mi prinaša življenje.
Toplota ogreje,
oživlja ustvarjalni tok.
Moje je,
da jo iščem,
da jo najdem,
da imam zakurjeno ognjišče.
Da zbežim iz hladnih krajev,
da zapuščam hladne ljudi,
da nalagam polena
na tleč ogenj svojega kamina.
Da se grejem,
da sem topla
in da tečem prožno, mehko,
gibko, živo in iskrivo,
radostno in ustvarjalno.
Kepa plastelina
se zmehča v toplih dlaneh.
Voljno, brez sile jo gibi spretnih rok
zgnetejo v želeno obliko.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!