Tožijo, nimajo denarja,
živijo za nakupovanja,
nov telefon, oblačila,
za vsadke, lepa krila.
Ne delajo nikjer,
živijo le ob darilih,
nekatere ob poživilih,
ob bedakih, njim enakih.
So kot pijavke, ne pijejo kri,
Saj vedo kako se lepo živi,
žrtev težko jim najti ni,
naivnežev kar mrgoli.
V vsadkih si vidijo stil,
a leta hitijo, jih spremenijo,
še gube zdaj odpravljajo,
zadnje fičfiriče zapravljajo.
jože,kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Včasi mislim da bi ženske rade konkurirale drugim ženskam s spremembami ki si jih zamislijo in ne toliko moškim da bi izgledale bolj kul...