
Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala, kako velika prednost je, če nisi človek. "Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo," je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne."
"Tudi slepi so," je dejal pajek.
"Ko spletem svojo čudovito mrežo, se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil." "Imeti morajo tudi zelo grda telesa," je dodala stonoga.
"Vedno si jih namreč pokrivajo in nikomur se ne pokažejo taki, kakršne je ustvaril Bog."
"Še ena stvar je," je menil pajek.
"Ne spoštujejo zakonov stvarstva. Nosijo smešne klobuke, ko sije sonce, in velike dežnike, ko Stvarnik pošilja dež."
"Kako čudne živali!," je sklenila stonoga.
"Zdi se, da so preveč neumne, da bi cenili darove, ki jim jih pošilja Bog."
Božo Rustja
Vir: http://rkcsiverainluc.mojforum.si
Kategorije
Sorodne objave
Modre misli in zgodbeResnični čudež: zvestoba resnici in dobremu
ZDRAVA OSNOVA ŽIVLJENJA Človekova rast se ne začne s tem, da bi moral za vsako ceno preseči vse svoje omejitve. Začne se s poštenim odnosom…
Modre misli in zgodbeDelček pot in celota
O sliki “Kamen, ki je že prehojen - ki so ga v vsej ljubezni za nas obdelali naši predhodniki. Pot, ki vodi naprej.” KO SE ČLOVEK PREBUDI V…
Modre misli in zgodbeEna zdrava hvaležnost
Na vrtu, ob poti, na mojem sprehodu pred 16 leti, stoji tih okras - labod, ki nosi zemljo in rastlino. Ob njem preprosta cvetlica, nežna, sk…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!