
Vase sem vzela ta dan.
Učvrstil mi je kosti
v pokončnost,
pomagal je postavljati
vogelne kamne,
raznašal je obetavna sporočila
in pestoval sočutnost.
Vase sem vzela ta dan.
Igrala sem se
v njegovih trenutkih,
gradila sem samostojnost,
molila, da bi postala
boljši človek
in za to delala in živela.
Vase sem vzela ta dan,
použila sem ga,
pustila sem mu enkratnost
in polnost.
Dodal se je
v mojo živost
in me po svoje raztegnil,
razrahljal, učvrstil, prebudil.
Napolnil me je
z novim upanjem.
Zarisal je meje
mojega odmika
in me bolj zbližal z resnico
in s sabo.
Vase sem vzela ta dan,
minil je,
izpil je svojo sapo
in me polegel k počitku.
Hvala za njegovo doto,
ki jo je vpletel v mojo živost.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!