Sem hodil po krajih iskal cvetlic,
V naših srcih najlepših že kraljic,
Tistih ki z lepoto prevzamejo,
z omamnim vonjem objamejo.
Pokukal malo sem v višave,
Tam kjer PLANIKA kraljuje,
Visoko na skalah domuje,
Tam odmev najlepše se sliši.
Spet zrem na Golico, njene trate,
Tam iz Narcis cvetna preproga ,
Po vseh tratah tja do roba gozdov,
Že grem počasi v dolino, domov.
Še gorenjski nagelj rdeč,
V dolini privabil me dišeč,
A na poljih kjer Mura šepeta,
Makov cvet z vetrom se igra.
Je rož preveč, nebom vseh naštel,
A že me vonj vrtnice povsem objel,
Povsod v vrtičkih, hiše krasijo,
Z lepoto barv, z vonjem nas veselijo
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Veliko rož nas obdaja ter razveseljuje, žal vse manj zaradi intezivne košnje, so pa ivanjčice oziroma marjetke kraljice cvetlic travnikov in pašnikov, tudi obronkov gozdov.