
Pletem si nove vzorce
v svoje tkivo,
svetli so,
dihajo
in me radostijo.
Nove misli letijo
v nebo
na perutih angelskih kril.
Varovala so me,
ko se mi je luščila stara koža.
Vrnila sem jo materi Zemlji
s pokopom in s spoznanjem,
da mi je v preteklosti
zrastla z razlogom.
Spletam sedanjost
iz sveže dušne preje.
Hvaležno, da se samodejno poraja
na statvah mojega življenja.
Ponižno, vedoč,
da skozme vse ustvarja
Življenjska sila.
Ponosno, čuteče
zmagovito živost Življenja.
Vse je prispevalo
k samorazvoju.
Zato sem brez kritike
in brez sodb.
Vsak ima svoj čas levitve.
Vsakemu se razkrije
in ga skozi smrt stare osebnosti
pospremi v vstajensko izkustvo.
Vsak sam se razširja
v boljšo verzijo sebe,
v dinamiki,
ki odgovarja
prepletu celote Stvarstva.
Polni me lastna človečnost.
S sočutjem in z vero vase
in v Stvarnika.
Pletem si nove vzorce
v svoje tkivo,
svetli so,
dihajo
in me radostijo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!