
Naj nikar, draga moja, ne bo ti grozno,
ker v grad Kamen vstopila tako sva pozno!
Njegovi veličastni prostori so prašni,
že dolgo je od tega, odkar so takšni ...
Po prostorih raztezajo se pajčevine,
ah, kako zelo obožujem te ruševine!
Le kaj na to njegov hišni duh poreče,
ob njem znamenita, opevana reka teče ...
Grad Kamen stoji ob vstopu v dolino Drago,
o njem zagotovo napišem kdaj še sago ...
Koliko ljudi bivalo je tukaj in ki so umrli,
tukaj živeli plemeniti so ljudje, plemiči vrli!Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!