Stati na lastnih nogah je naravno.
Prerezala sem si popkovnico,
ki se te je držala.
Diham s svojimi pljuči.
Prestopila sem meje znanega.
Stati na lastnih nogah je naravno.
Učim se hoditi brez tebe,
koraki me vodijo v lastno domovino.
Stati na svojih nogah je naravno.
Pod mehko kožo
se mi krepijo kosti.
Moja opora je v meni.
Stati na lastnih nogah je naravno.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!