
Berem da se ljudje pobijajo,
svoj zlo umna fb reklamirajo,
v brutalnosti vse podirajo,
človek postaja pošast,
nenasiten z nasiljem.
Ljudje pretepajo, mučijo otroke,
več ne išče se zdaj vzroke,
a dovolj da gledaš TV program,
tam z nasiljem krmijo vsak dan,
nas silijo da plačujemo zločine.
Je človek kot zveri med seboj,
mar to pomeni zadnji boj, bo
nekdo nekoga pokončal še nocoj,
a zakoni, vera so le popisan list,
pisec ostaja v mislih čist.
A življenje otroka. žene starke,
kot da je vetra piš,
teh zveri ne ustavi nič,
dobijo še prenočišča, hrano,
namesto dosmrtno osamo
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!