
Tujec ki pri nas domuje,
nas le skrivaj občuduje,
čeprav smo včasih prepirljivi,
domovini smo predani, zanesljivi.
V svetu nas šport povzdiguje,
talentov mladih znanje odlikuje,
s pesmijo stopamo v nov dan,
nikjer težavah ni nihče sam.
In beseda, pesem nas združuje,
še iz časa borb bilo je najhuje,
krepi zavest, besedi utrip srca,
ponos krepi, to Slovenija ima.
Svet kot da sprt je med seboj,
utrujeni legli k počitku nocoj,
saj jutri bo nov dan in zmage,
da tam utišamo še redke zgage.
Je življenje boj kjer zmaga je preživeti,
to v srcu negovati, moraš imeti,
beseda materina največji je zaklad,
jo moraš spoštovati, imeti rad.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!