
Izplavala sem iz globin
in zajela sapo.
Iz moje kože
odpadajo luske.
Levim se v zemeljsko bitje.
V viseči mreži
se sušijo školjke.
Na kopnem sem,
tu so pravila
življenja drugačna.
Zlahka se jim prilagajam.
Iz moje kože odpadajo luske.
Pazim, da ne ignoriram
svojih zemeljskih potreb.
Spominsko knjigo
morske deklice
si shranim na polico.
Zaviham rokave,
poprimem za delo.
Na kopnem sem,
tu so pravila življenja drugačna.
Tu sem, da jih osvojim.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!