Nas molzejo, strižejo,
stiskajo in ponižujejo;
mogočnim je vse dovoljeno,
nam pa iz dneva v dan manj;
a se niti ne sramujejo,
saj z molkom jim vse dovoljujemo.
Se mi, slepi za tujo bolečino,
zavedamo, se kaj sramujemo,
ko živali na hleve, verige in smrt obsojamo,
jim mladiče brezvestno odvzemamo,
se z njimi mastimo, zato še zbolimo,
ali še dobiček si kujemo?Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (4)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Bolečina je tudi odvzeti otroka starim staršem, ki vsakega starša zaboli, žal brez moči...
- AAnaH·
Goran Vojnović v tedenski kolumni v Objektivu pod naslovom "Bodi človek" ob napisu na svoji majici z odtisom medvedje šape in besedama "Bodi človek", piše: "... pohlepno človek živali ubija zaradi zaslužka, predvsem pa ima živali tako neznansko rad, da jih rad zapira v kletke. Če bi živali lahko govorile, bi si, prepričan sem, zaželele zgolj to, da človek ne bi bil več človek." "Včasih je treba odpotovati daleč stran od tu in zaiti v revnejše in tesnejše, živalim neprijazne živalske vrtove, ter se zagledati v otožne orangutanove oči ali v medveda, sparjenega v tropski vročini, da se človek spomni, da je živalim prijazen živalski vrt enak nesmisel kot človeku prijazen Guantanamo."
- Jjože.k·
Vegi Začel bom z avtomobilom, Odstranil vse usnjene sedeže jih nadomestil umetnim usnjem , Prav tako bom menjal obutev, pozabil na naravno usnje. Zdaj razmišljam o jedači, jedeh ki jih bom izločil, jedilnik bom spremenil, izločil meso in še nekaj živil. A glej zlomka, izmika se mi pes, moj čuvaj pogreša mes… sojin polpet ga nervira, jedla bova enako, a odkima. Spoznal sem natur zrezek poželjiv, s sojinimi ni primerljiv, čevlji kot da so iz papirja, mokrih nogavic ne pomirja. Še avto s skajem nezanimiv, postal je predmet opravljiv. se barva lušči povsod poka, čeprav je nežna moja roka. Ponovno naravni zrezek diši, konec brez okusa je jedi, vse se vrača kot je bilo, v usnjenih čevljih ni mokro.
- AAnaH·
Prelep intervju o ETIKI ŽIVALI je bil 15. febr. na Radiu Slov., 1. program, z dr. Tomažem Grušovnikom. Strpno, razumevajoče in v pomoč ljudem in živalim: http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174455113