Vrelec olajšanja

Za mojim hrbtom ostaja preteklost. Grajsko poslopje skrivnostno molči, ko ga preneham oblegat. Ni moje. Neporavnana krivica tišči. V stražnih stolpih smrdi po plesnivi trohnobi. Preveč sem že hirala, čuvajoč bogate dolžnike. Dam si piti veselih napojev. Dam si čutiti radostnih občutkov, topline, bližine in stika. Dam si sprejeti hranljiv, varen Svet. Ni treba več terjati svojih dolžnikov. Pustim jim brezbrižnost, obrnjena vstran, v drugo smer. Drugje izvira vrelec, ki me nahrani z darom življenja. Sprejmem od tam, odkar voljno doteka in pomirim bolečino z olajšanjem. Dam si piti veselih napojev. Dam si čutiti radostnih občutkov, topline, bližine in stika. Dam si sprejeti hranljiv, varen Svet. Dam si živeti.