Plezalna vrv je napeta.
Iz dežele na obrobju
po njej splezaš nazaj,
v srčno središče.
Ko se vračaš tja,
odkriješ navdušenje,
kot v otroških časih.
Navdušenje,
nad stvarmi,
ki jih zmoreš,
ki jih hočeš,
ki ti uspejo.
Navdušenje nad malenkostmi,
sestavljaš jih v večje zgodbe.
Navdušenje, da si,
da dihaš, da čutiš.
Navdušenje nad življenjem.
In glej,
življenje ti začne odgovarjati
z navdušenjem nad teboj.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!