Pas je bil tesno zategnjen.
Sponka je imela notranje varovalo.
Razklenila sem ga odznotraj.
Poznajo se še sledovi stiskanja,
rezanja trdega usnja,
razbolela je koža in odreveneli so udi.
Gibljem jih
in se negujem.
Bolečina bo minila.
Objemam jo in se tolažim.
Končno diham svobodno in prosto.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!