Ribiška barka sameva v pristanu.
Ni ribolova in ni ulova.
V njeno morje so vdrle
požrešne piranje.
Star ribič je z njimi opravil.
Nastavil jim je usodno past.
Požrle so vabo in trnek.
Nataknjene nanj
se ribiču več ne upirajo,
ko jih izvleče na kopno.
Požrešne piranje,
konec je z vami!
V večerni zarji ribiška barka
spet dvigne svoje sidro.
Odpluje na morje.
Vanj ribiči
vržejo svoje mreže,
pomirjeni,
vedoč, da jih plodno morje,
očiščeno roparskih plenilcev,
spet hrani.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (3)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Čista utopija, teh rib je ogromno, na takšen način ulova ne bodo izginile nikoli, še sreča da so daleč proč v krajih ki so nam tuji...
- Jjože.k·
In med tem ko se marsi kje po svetu borijo proti krvoločnim piranjam a jim ne uspe je star ribič čudežno rešil ta problem v pesmi tedna.Čudežno !
- Jjože.k·
http://svet24.si/clanek/zanimivosti/5890a0aa8d62c/bikovo-glavo-v-trenutku-obrale-do-kosti in te ribe je lovil ribič s trnkom