
Vrnila sem se iz potepa
po vaših pokrajinah.
Lepe so in pripadajo vam.
Dobro je,
da vam jih srčno privoščim.
Razjahala sem svojega belca,
vkorakala sem v svojo deželo.
Meje kraljestva so jasne.
Bakle želja so prižgane.
Dvignjena glava,
zvedave oči,
ki vidijo čisto resnico.
Hodim za sijem svojih bakel,
Zanesem se nase in na pot.
Vladam, ker sem kos temu,
kar mi razkriva dan.
Sama in tudi s pomočjo drugih.
Vsak dan.
Vladam, ker se učim sproti.
Tiho, predano.
Zase in tudi za druge.
Vsak dan.
To je častno življenje,
v njem sem kraljica
in všeč mi je moja krona.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!