Čarobnost minulega dneva
je obvisela v večeru.
Legla je v visečo mrežo senc
in potonila v preteklost.
Nekje za obzorjem je
zardela zarja.
Sneg je primrznil na veje.
Jutri je nov dan.
Kar je bilo daleč,
se je približalo.
Res je neznano,
a lahko je prijetno.
Videla bom,
morda bo zabavno.
Vztrajam v pogledu
na dobro lice Sveta,
ko stopam v novo,
brez znanih oprimkov.
Vem, s sabo imam vse,
kar potrebujem.
Kot ima sneg belino,
kot ima ptica krila,
kot ima želva oklep.
Pomirjam metuljčke v trebuhu.
Vem, s sabo imam vse,
kar potrebujem.
Vztrajam v pogledu
na dobro lice Sveta.
Jutri je nov dan.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
In prišel bo nov dan, Morda sončen, Deževen ali zaspan, To se dogaja odkar Se sonce prebuja in zahaja Vsak dan dan na dan…