Kanjon,
razklana celota,
vmes reka,
v medenici kamnite kotanje.
Izlizala si je strugo in pot,
razmejila je to,
kar naj se sčasoma loči.
Kanjon,
razklana celota,
dve steni, navpični in goli.
Vabita me,
vsaka k sebi.
Izbrala sem reko,
ne kamnitih sten,
ne leve, ne desne.
Pustim jih za sabo.
Izbrala sem reko.
Njen tok posvoji moj kanu.
Zapuščam kanjon,
plujem s tokom.
Tja, kamor teče
moje življenje.
Izbrala sem reko
in svoje življenje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!