Čakam jo,
potrpežljivo, potrpežljivo.
Ne pride, če ji ukažem.
Ne pride, če jo preveč snubim.
Odzove se, ko se njej zahoče.
Takrat me obdaruje s svojim prihodom.
Čakam jo,
svojo idejo,
potrpežljivo, potrpežljivo.
Zamotim se z drugim delom
in pozabim na čakanje.
Naenkrat je z mano,
enkratna, sijoča, edinstvena,
mi pride v goste nenajavljena.
Z navdihom obdari moja polja,
z užitki in z radostjo polni srce.
Ve za svojo dragoceno vrednost.
Zato se odzove, ko se njej zahoče.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!