
Kapitan krmilo suče.
Noč je jasna,
ladja pluje,
po nevihti pluje varno v svoj pristan.
Zdrsne v objem zaliva,
vrže sidro,
zdaj počiva.
Kapitan krmilo suče.
Vzel darilo je nevihti
in obvladal preizkušnje.
Ga modrost je prekalila
in mu dala je izkušnje,
da obvlada vzgon strahu,
ko pojezdi z valovi.
Da ga sliši,
da ga sprejme,
da z njim diha,
ga pusti,
da se z njim več ne bori.
Ko občutek popusti,
vodi ga nevidna sila,
vedenje dobiva sproti
in usmerja prave gibe,
samodejno, zanesljivo
in natančno, v pravo smer.
Kapitan krmilo suče.
Noč je jasna,
ladja pluje,
po nevihti pluje varno v svoj pristan.
Zdrsne v objem zaliva,
vrže sidro,
zdaj počiva.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!