Stik z zemljo,
Žarek sonca na koži,
Nežno dotikanje trave,
Vonj, ki napolni ti pljuča,
Sreča ki ne pojenja nikoli,
Čudež narave, ki te ne ustavi,
Utrip srca se ti na dušo nasloni,
Ko zaslišiš zvok potoka,
Glasba sveta, ki se naseli vate,
In vsa ta čarobnost,
Ki dušo prepoji,
Do te mere,
Da pozabiš na vse,
Vse izgine,
Tudi bolečina,
Nič ne ostane,
Kar nam dušo tare,
Vse izbriše,
Sledi zabriše,
In lahko začnemo znova.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (5)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Prijetna pesem ki potuje na krilih metulja, upam da bo pesem tedna ! Lep pozdrav !
- Jjože.k·
Čestitam za pesem tedna "
- DDesiree·
Lepa, čuteča in dušo božajoča pesem ........... res mi je všeč. Čestitam za pesem tedna, zasluženo ! Pozdrav, Desiree
- Bbudabreztruda·
Ni mi treba v "naravo". Dost je sprehod do bližnjega bifeja. Po 6 pirih imam podobne občutke. Ko pa popijem 6 pirov, lahko začnem znova in naročim še enga. Po pa pozabm.
- LLucignolo·
Hvala vsem za lepe misli in komentarje. Budabreztruda spet sem se pošteno nasmejal. Zabaven, tako kot vedno. lp:)