Publika je bila željna predstave.
Vrv so mu napeli visoko,
globina pod njo je bila neskončna.
Ni stopil nanjo.
Vrv so spustili nižje,
pod njo je še vedno zeval prepad.
Ni stopil nanjo.
Vrv so spustili še nižje,
ni stopil nanjo.
Ponavljali so toliko časa,
da je bila vrv na tleh.
Takrat je z gotovostjo stopil nanjo
in varno prečkal razdaljo.
Gledalci niso dobili atrakcije,
a on je varno prišel na cilj.
Pomemben mu je bil cilj,
ne aplavzi iz tribun.
Gledalci niso dobili atrakcije,
zaploskali so modrosti.
Tako pravi:
Najprej shodi po vrvi na tleh,
pridobi si varno gotovost,
za tem vrv postopno dviguj
in postopno osvajaj višave,
če te to mika.
Tako prideš na cilj
in ostaneš živ.
Pomemben naj ti bo tvoj cilj,
ne aplavzi iz tribun.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
jaz bi izbrala nekaj poguma in "norosti" :) http://www.youtube.com/watch?v=NWd8La170L4
- Jjože.k·
Pesem, ki sem jo bral kot polno pričakovanja, v zaključku pa se je razblinila kot milni mehurček, tako sem jo sprejel jaz.