Vegi

Začel bom z avtomobilom, Odstranil vse usnjene sedeže jih nadomestil umetnim usnjem , Prav tako bom menjal obutev, pozabil na naravno usnje. Zdaj razmišljam o jedači, jedeh ki jih bom izločil, jedilnik bom spremenil, izločil meso in še nekaj živil. A glej zlomka, izmika se mi pes, moj čuvaj pogreša mes… sojin polpet ga nervira, jedla bova enako, a odkima. Spoznal sem natur zrezek poželjiv, s sojinimi ni primerljiv, čevlji kot da so iz papirja, mokrih nogavic ne pomirja. Še avto s skajem nezanimiv, postal je predmet opravljiv. se barva lušči povsod poka, čeprav je nežna moja roka. Ponovno naravni zrezek diši, konec brez okusa je jedi, vse se vrača kot je bilo, v usnjenih čevljih ni mokro.