Poezija

Zadrge na srcih

10:06
Deli:
Zadrge na srcih
Z zadrgami za obleke nadomeščamo gumbe. Vse bolj so nam tudi srca z zadrgo neprodušno zaprta. Zadrgo, zadrtost, zaprtost nam vsiljuje sebičnost. Le grabimo, jemljemo, ne pomagamo, ne dajemo. Se na nikogar ne oziramo, zato le vegetiramo.
Kategorije
Poezija
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Poezija

Si res svoboda?

Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…

Poezija

Vrt pozabljenih bogov

Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…

Poezija

Moj najlepši spomin

Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…

Komentarji (4)

Prijavite se za komentiranje

Prijava
  • B
    budabreztruda·

    . Ankablanka, od kje Vam pravica, da pišete v 1.osebi množine? Zakaj prenašate svoje lastnosti še na druge: grabimo, jemljemo, ne pomagamo, ne dajemo, se na nikogar ne oziramo, vegetiramo.............. Ta pesem hoče vzbuditi tudi pri dobrih ljudeh občutek KRIVDE in nič drugega! ................To je manipulacija, ne pa pesem!..................... .

  • A
    AnaH·

    Najbolj odprtega srca so bili in so še anonimni ljudje, ki človeka v stiski prepoznajo in znajo pomagati, včasih zadošča že pozitivna misel. Tisti, ki znanih besed: "Vsi za Enega, Eden za vse," nočejo prav dojeti, si domišljajo, da jim pripada čast in oblast nad življenjem drugih. Tisti, ki so pridobili imetje s svojim delom, bi naj tudi te sadove delili z drugimi. "Moli in delaj" ne pomeni tlake ali suženjstva ali žebranja molitvic tjavdan, ampak z g l e d n o življenje v skupnosti po zakonih življenja, ki so za prav vse e n a k i. To je dejavna vera.

  • A
    Ankablanka·

    Sprejemam pouk iz 1. komentarja. Tudi tako je mogoče razumeti moj klic po odprtem srcu za vse. Ne za vse neumnosti! Za vse ljudi enako, navzlic njihovim pomanjkljivostim! Če bi pesem zapisala za 2. osebo ednine ali množine, bi mi kdo lahko očital, da se imam za boljšo od drugih. Da bi si le več ljudi prizadevalo počasi, gumb za gumbom, odpenjati svoje srce še za druge. Še ko se pred nečim ali nekom zapiramo, to naj ne bo oster resk z zadrgo, ki se lahko pokvari in ostanemo ujeti v svojo zlovoljnost ali vsevednost in domišljavost. Gumbi omogočajo premislek ob zapenjanju, da spoznamo tudi svoj delež pri slabostih našega nasilnega časa. Da se tega rešimo!

  • B
    budabreztruda·

    "Če bi pesem zapisala za 2. osebo ednine ali množine, bi mi kdo lahko očital, da se imam za boljšo od drugih." ------------------------------------- Saj tudi si! Jaz bi napisal takole( v 2. oseba ednine): Z zadrgo za obleke nadomeščaš gumbe! Vse bolj je tudi tvoje srce z zadrgo neprodušno zaprto. Zadrgo, zadrtost, zaprtost ti vsiljuje sebičnost. Le grabiš, jemlješ, ne pomagaš, ne daješ! Se na nikogar ne oziraš, zato le vegetiraš! Škoda le, ker se v takih in podobnih obsodbah nihče ne prepozna! Vsakdo si misli, takšen je pa sosed. LP .