Družinska skrivnost

Pozabljena in zapuščena klet, vlažna, z vonjem po trohnobi. Pajčevina je zastrla okno. Pozabljena in zapuščena klet, nekaj v njej mora umreti. Odprla sem kletno omaro. Iz nje je padel okostnjak. Umazan, siv skelet, poln smrdljivih zajedalcev. Družinska skrivnost, hranjena s strahom, zavita v smrdljiv sram. Ostudno. Kot bedno trpinčenje žensk in otrok. Nasilnik, ki mlati, kot pobesnel bik. Pobira krvavi davek svojega zla. Zlovešče južine zabeli s pretnjo. Kaj bo, če bi to kdo izvedel. Odvlekla sem okostnjaka na prosto, odsekala sem mu lobanjo. V njej sem zakurila ogenj in nadenj nasula kosti. Ostal je le kupček pepela. Ne v grob, razsula sem ga na prostem. Družinska skrivnost je umrla, obelodanjena je in sežgana. Z njo sta umrla njena čuvarja, zlovešč strah in ostuden sram. Umrlo je, kar je moralo umreti. Klet je počiščena, zračna.