Otajala se je s poljubom.
Njen grad je bil leden.
Ovijala se je v ledeni plašč.
Ledene rože
so ji bile družice.
Modrikast hlad je vel od nje
in ledenel samoto.
Otajala se je s poljubom.
Svoj grad je spremenila v dom.
S toplino, nežnostjo, ljubeče.
Otroški smeh ga polni.
Njen bujni vrt cveti, dehti.
Otajala se je s poljubom.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!