
Mreža iz svetlobnih niti,
tanka je kot dih.
Plete se,
se širi,
se razteza v vse smeri,
tukaj je in onkraj.
Plete vsak po svoje,
kot najbolje zmore,
vzorec je popoln.
Pletem ji svoj del,
kot najbolje zmorem.
Včasih samodejno,
spet drugič z namero,
v svetlobi in ljubeče,
radostno, z občutkom.
Pajčolan brez konca,
srka temo iluzij, zablod.
Sije, sveti
in ožarja Svet v Resnici.
Lepa je,
ljubeča, radostna in svetla.
Mreža iz svetlobnih niti,
tanka je kot dih.
Plete se,
se širi,
se razteza v vse smeri,
tukaj je in onkraj.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
Lepa pesem, kot en samospev.
- Jjože.k·
Čestitam za pesem tedna !