Ponovno pri nas se praznuje,
naj pesem doni, daleč se sliši,
Maistra slavimo, se veselimo,
zato zdaj v Sloveniji živimo.
Bil takrat vodja vojščakov,
v srcu predanih je vojakov,
da krajev ob Dravi ne dajo,
obdržati v Sloveniji ga znajo.
Ne le besede, dejanja so v čast,
iz roda v rod potuje beseda, glas.
Ponosno zrejo iz Pohorja v dolino,
s srcem živijo za svojo domovino.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (9)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
http://svet24.si/clanek/novice/kultura/58353faec4045/maister-je-s-svojimi-borci-razorozil-nemsko-vojsko
- Jjože.k·
MOja napaka, ki se mi je prikradla med vnašanjem.......namesto novo, ponovno. Slovenija ni zgolj in samo Bled z jezerom, podzemna jama s kapniki v Postojni, tudi kraji na severovshodu države, mesta ob Muri, Dravi, Krki in še bi lahko našteval, vsi ti kraji so kot biser ki se sklenejo v čudovito ogrlico, ki ji s ponosom lahko rečemo DOMOVINA, v bojih kjer je bila prelita kri za osvoboditev naših krajev izpod jarma tisih katerim so se cedile sline po naši zemlji.Med temi ki smo jim zato lahko hvaležni je tudi general Rudolf Maister, ne lahko, jim moramo biti !
- AAnaH·
Jezus iz rodu Esenov, ki niso bili vojaki, je učil: "Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan." Bi bil danes spoznan za narodnega izdajalca ali sovražnika države, ker bi odklonil ubijanje ljudi? Bi bil ustreljen, če ne bi hotel prijeti za orožje? Bi ga vrgli v temnico, če ne bi salutiral kakšnemu generalu? Bi bil izobčen, če ne bi odobraval postavljanja spomenikov tistim, ki ukazujejo ubijanje in imajo na vesti tudi pustošenje tujih dežel?
- Jjože.k·
Domovini sinovi, Bogu otroci, nikomur hlapci je rek napisan na cerkvenem koledarju.Jaz sem vesel ko hodim po krajih ob Muri in ponosen na naše prednike.Niso se šli križarskih vojn, le ubranili so pred tujci Našo deželo, in prav je tako.
- NNan·
Maistrova poezija, verzi posvečeni njegovi Marici. Tudi v tebi se osuje cvetje, tudi tebi pride zime čas, ko se beli prah življenjske ceste prime s silo tvojih sivih las. Jaz pred tabo morda grem počivat truden- v črne ruše mir. Ti pa Mara preživela sama svoj življenjski tihi boš večer! Ob kaminu boš sedela v mraku, v sanjah gledala v plamena žar, motil le te bo v zamišljenosti z mizice bučeči samovar… V duh vrnila se ti bode doba, ko sva v mladih šetala se dneh z roko v roki in ljubezni svete v enomer iskala si v očeh. Mara, takrat čitaj moje pesmi, saj srce mi gorko v njih živi, ki le zate je čutilo Mara, ki si vse mu bila Mara, ti. V zimskih dneh, veš, zlata moja Mara, tolažnik srca je pač edin na minuli čas pomladi cvetne topel, svetel in sladak spomin.
- Jjože.k·
Prelepo od vojskovodje, človeka ki mu gre zasluga da je Štajerska in kaj več del Slovenije, naše besede, vendar brez ognja in meča samo z oljkovo vejico ne bi šlo.
- NNan·
Ja, general je pisal tudi poezijo, (dve zbirki pesmi), slikal je in kakor je še navedeno v njegovem življenjepisu, je bil tudi "lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem". toliko o Maistru, ki je "z mečem pokončan" :)
- Jjože.k·
Tokrat jaz tebi pošiljam pesmico. Nisem načitan kot ti, le poklicno šolo imam ! Bodi lepo,Hvala za komentar Spet dvigmi krila... Spet dvigni krila ptica, poleti mi visoko nad oblake, Da rod pozdraviš v pesmi, Slovence, vse rojake, A ko letela boš, oblake sonce k sebi že bo vzelo, Pogled prekrasen, v lepoti vsej te bo prevzelo... Ko boš letela nad Triglavom, perje orla si nadeni, Kjer veličasten v letu tam pred drugimi je vsemi, povsod kjer seže ti pogled, Slovenec tam domuje, slovensko govoriti ni mu tuje, se tega ne sramuje... Ozri se v morje modro, spremeni se, galeb si zdaj, Vdihni zrak z obale morja, vidiš, čutiš, saj je raj, Že Pohorje visoko, tam si jastreb, ptica ujeda, Pozabi plen, preleti vse, lepot oko se ti nagleda... Panonsko videla boš spet nižino, pšenično klasje, žitna polja, Kot štorklja v letu si postala, od tu ne vidi se do morja, A ko boš gostja pticam Drave, Kolpe Save spet postala, Videla laboda, čaplje, race, lastovke, se z njimi poigrala... Zdaj videla si rod slovenski, kje domuje, slovenska je beseda, Naženi v noč prepir, če ti uspelo bo, prišepni k spravi še soseda, Beseda tista je, ki se ohranja, tu stoletja pred tujcem se varuje, Od Soče, Kolpe, Drave, Mirne, Mure, povsod kjer on domuje.. jože.k.
- NNan·
Odsev, lepa pesem, hvala. Tiste podatke o Maistru sem pobrala na googlu, glede izobrazbe, cela vrsta slavnih pesnikov je nima.:) lep pozdrav