
Sij mesečine me je ogrel.
Navdihnila me je moč lune,
tako nevidna,
a tako silna,
da dviga tudi morsko gladino vseh morij.
Sprejela sem svojo Moč.
Svojo zavestno izbiro
sem zasejala v svoje srce,
tja, kjer izvira ljubezen,
tja, kjer domuje ljubezen,
tja, od koder se širi ljubezen.
Moč srca v ljubezni zmore karkoli in vse.
Tako v srčni moči zmorem vse in karkoli,
kar je potrebno, da jo udejanim,
tako je mogoče vse in karkoli,
kar je potrebno, da se udejani.
Moč srca v ljubezni zmore karkoli in vse.
Sila namere, ki v njem živi, je neskončna.
Njena Moč zdaj deluje skozme z vso Božansko ljubeznijo.
Njena Moč zdaj deluje zame z vso Božansko ljubeznijo.
Sij mesečine me je ogrel.
Navdihnila me je moč lune,
tako nevidna,
a tako silna,
da dviga tudi morsko gladino vseh morij.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!