
Igrata Mihec se in Nataša,
ko prestrašena Mihca vpraša;
kaj je tisto tam rep ima beži,
zakaj si najine družbe ne želi…
Ne veš ti šleva je ogabna miš,
naj le beži ven iz toplih hiš,
jo mucek naokoli preganja,
o polnem želodčku rad sanja…
Tako ljubka mi je žival,
mucek ne dela nič prav,
še dobro se k tebi je skrila,
v torbo ki sva jo tam prislonila.
Takrat Mihec na ves glas,
Nataša to ni več špas,
če zvezek mi zgrize joj,
kaj bo rekel očka moj.
Saj nimaš naloge,
pripomni iz zlobe,
v torbi ji bo toplo,
še muc je ulovil ne bo.
odsevKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!