
Igra fantič se ob ograji,
z žogo ki ušla mu do soseda,
jo od daleč tam le gleda.
Iz nič se sosed vzel,
mu ljubko žogo je vzel,
fantič je jokati začel.
A soseda žogo mu vrnila.
obraz otroku razvedrila,
kaj ni prav ga tiho poučila.
Lahko je otroka prizadeti,
nad njim moč besedno imeti.
težko je takšne razumeti.
Tudi sam je otroštvo imel,
mogoče žoge še ni imel,
zakaj naj bi otroka prizadel.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!