Sešila sem prt
in vanj izvezla sivkino cvetje.
Zadišalo je po morju,
po soncu, po miru.
Z njim sem prekrila svojo posteljo
ter legla v cvetočo modrino.
Sen je prinesel sanje,
odplule so v jutri
in na dan narisale radosten nasmeh.
Sončni poljub mu jim je dal moč,
vse so se izpolnile.
Ker sem tako izbrala.
Sama sem sešila svoj prt.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!