Gledam na vrh gore,
sončni žarki jo krasijo,
oblaki temni na nebu le na tej
strani gore nekam hitijo…
Morda nosijo v sebi dež, sneg,
a vrh gore se koplje v soncu,
snežno pokrivalo se blešči,
kot da pogleda ne želi…
Sedaj je tudi na tej strani posijalo sonce,
čarobne meglice se sprehajajo,
dolina se je iz zaspanega jutra
spremenila v sončen dan.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!