Ko zreš v noč nebo se zvezd svetlika,
morda katera nam posebna mežika,
nas pozdravlja nekdo ki imel nas rad,
a na zemlji se mu iztekel je čas,
In če tam zgoraj nas spodaj opazuje,
odkimava z očmi potem pomižkuje,
želi povedati da z nami se ne strinja,
moč mu dana da svetlika se in kima.
Če nekoč zvezdna nam bo dana moč,
da na zemljo bomo zrli na zemljo v noč,
naj nam da le moči za nežen dotik,
poslati najdražjim svarilo bil bi mik.
Jože.kSorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- PPolona·
In ljudje so poslali v vesolje satelite, ki nam kažejo pot, nas usmerjajo ter nas opozarjajo pred naravnimi katastrofami. Na svoji poti nam pomižkujejo kot prave zvezde. Lp. Polona61
- Jjože.k·
Bo kar držalo, tudi sateliti ki prenašajo internetna omrežja nas razveseljujejo. preko skypa pa se lahko pogovarjamo z željenimi osebami kar v živo.In tiste potujoče zvezdice sateliti so delo človeških rok..in uma.