Sem z gore vračal se v dolino
ob poti utrgal sem tri cvetlice,
poslušal razposajene ptice,
v srce prinesle so mi vedrino.
Prvi cvet poklonil bom ženici tam,
naj ve da človek ni nikjer nikoli sam,
s cvetlico drugo že grem drugam,
je ob kapeli je vaza pustim jo tam.
zagledam vidim spomenik vojaku,
iz minule strahotne vojne junaku,
naj mu cvet krasi poslednji dom,
na njih borce pozabil že ne bom.
Morda cvetlice so zdaj že uvele,
ptice pojejo so nove zacvetele,
iz gozdov veter nam pesem nosi,
besede skrivnostne med nas trosi.
Jože.kSorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (2)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Veliko je skritih spominskih plošč pa naj si bodo kot posledično za tistimi ki so med vojno padli al kapelic in križev ki pa so nekatere/i že kar močno zanemarjene saj ni nikogar ki bi jih vzdrževal čeprav sodijo kot spominska obeležja še iz časov ko je kosile bolezeni(kuga) ali pa spominjajo na dogodke iz preteklosti
- PPolona·
...in eno cvetlico za to pesmico...