Kjer strma cesta se na vrh vije,
Veliki vrh sonce ga obsije,
pogled v dolino iz spominov oživi,
na Litijo, Sava v sončnih žarkih se iskri.
Gor še ponosne domačije stojijo,
mladi rodovi v njih zdaj živijo,
se dela težkega nič ne bojijo,
le s snegom ob zimah se borijo.
Temeljnova in Gričarjeva domačija,
če greš peš na vrh srce že razbija,
a mlade družine utrjene ni jih strah,
skozi leta z delom utrdil jih je čas.
Jože.kSorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
50 let nazaj se spomnim peščenih poti ,ki jih je vsak dež temeljito spremenil v blatne poti, bila je le konjska vprega pa tudi oralo se je z živalmi kot so govedo, sedaj pa so vse ceste asfaltne, traktorji veselo pojejo kot motorne žage.Hiše imajo jodovod, skratka vse je v skladu z novim časom, kar je ljudem močno olajšalo življenje.Povsod imajo internetno povezavo. le zime so še vedno neprijazne tako za tiste ki delajo v dolini, kot za tiste ki v zimskem času potrebujejo pomoč pri zdravniku, za prevoz šolarjev ki jih je kar nekaj.So pa zelo prijazni in kot ena sama družina, drug drugemu priskočijo na pomoč kar je v teh časih nekaj lepega...