Pozabljen v parku noč bedim.
Sprašujem se, zakaj živim?
Do življenja več mi ni,
ker odšla si ti.
Le zakaj si mi lagala,
da moja žena boš postala,
ko pa vedela si,
da so to laži.
Življenje moje brez cilja je,
pomenila si mi vse.
Zdaj za vedno bom odšel,
rad le tebe sem imel.
Se še spominjaš tega večera,
ko sva prvič se objela?
Obljubila si mi,
da boš moja ti.
Pa kaj o tem govorim sedaj,
tebe več ne bo nazaj.
Dovolj bilo je besed,
to je moja spoved.Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Ggazice·
Pesem sem napisal v zgodnji mladosti. Vse ljubezni so se končale žalostno in tako se je rodila ta pesem. Nato sem spoznal ljubezen mojega življenja Matejo in na pesem skoraj pozabil. Letos sem se začel učiti igranja kitare. Ko sem se naučil 4 akorde sem jo lahko tudi uglasbil, vendar jo nihče noče poslušati, ker je preveč žalostna. Kot odgovor sem napisal pesem ROMEO IN JULIJA in jo posvetil moji Mateji s katero sva poročena dobrih 28 let. Kot ima vsak starš rad svoje otroke imam tudi jaz rad svoji pesmi in mi obe veliko pomenita. Vsaka me spominja na neko življensko obdobje. Glede na komentarje pesmi Romeo in Julija bom napisal še kakšno, vendar mora za to napočiti primeren trenutek. Ne bodite razočarani, če bo do takrat minilo kar nekaj časa, ali pa tudi ne...