
Polni lepih izrečenih obljub,
od pametnih do znanih zgub,
čemu se tako radi obtožujemo,
le po kom se še zgledujemo?
Pogrevamo kar stare zamere,
imamo že odmevne primere,
ni važno kaj si mislijo ljudje,
le kaj, čemu ves ta špetir,
med večino vnaša le nemir.
Bili so vsem nam enaki,
so zdaj politični veljaki,
s sodišči nabirajo si moči,
preprost človek le molči,
saj za siromaka kruha ni.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!