
Pogledal sem jo, videl zapeljivo,
mlado damo, ozirala se poželjivo,
oblečeno na pol, že kar žgečkljivo,
vračala poglede vsem zaničljivo.
Morda razmišlja, sem edina,
najlepše dekle, dama fina,
a mene že je stresel mraz,
ko se pripognila, gol bil ji pas.
Če se bo prehladila ni mi mar,
je hlad v januarju zime dar,
ji svetoval bi le kako naj se obleče,
da le bolezen mladenke ne zateče.
Pa kaj bi ,vsak sebi je vladar,
morda ji gola koža je edini čar,
toda naravo bo že poskrbela,
toplo oblečena z arcnijami bo se grela.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!