Večna ljubezen nikoli ne more biti taka kot bi mi hoteli,
ampak je bila je in bo, taka kot od vekomaj je.
Resnično srečni smo le v skladu s to ljubeznijo zato ker nimamo svojih sebičnih želja.
Kako žalostno smešni so ljudje, če se postavijo po robu temu,
ko začno gledati le svoje koristi in mislijo da bodo v tem in glede tega karkoli spremenili.Sorodne objave
Modre misli in zgodbeResnični čudež: zvestoba resnici in dobremu
ZDRAVA OSNOVA ŽIVLJENJA Človekova rast se ne začne s tem, da bi moral za vsako ceno preseči vse svoje omejitve. Začne se s poštenim odnosom…
Modre misli in zgodbeDelček pot in celota
O sliki “Kamen, ki je že prehojen - ki so ga v vsej ljubezni za nas obdelali naši predhodniki. Pot, ki vodi naprej.” KO SE ČLOVEK PREBUDI V…
Modre misli in zgodbeEna zdrava hvaležnost
Na vrtu, ob poti, na mojem sprehodu pred 16 leti, stoji tih okras - labod, ki nosi zemljo in rastlino. Ob njem preprosta cvetlica, nežna, sk…
Komentarji (3)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- MMirjan Mesièek·
Hotel sem predstaviti da je resnična ljubezen popolnoma drugačna od nam poznane ljubezni v padlem svetu. Licemerna dobrota padlega sveta, s tem, da bi izpolnila svoje potrebe, vse drugo okoli sebe opustoši in uniči. Taka dobrota in »ljubezen« na tej osnovi, pa nima in ne more imeti prihodnosti, saj če bi se temu dovolilo širiti po vesolju, bi to sčasoma uničilo vse. Edino smiselno v vsem tem je to, da mi ki smo padli, do dna enkrat za vselej spoznamo, kakšno brezumje je vse to. Zato smo tudi v to postavljeni. Mi smo tisti, ki se bomo odločili ali bomo še naprej pripadali temu brezumju, ki nima prihodnosti, ali pa ne in ali bomo pomagali resnični biti v nas rešiti se iz zapora vsega tega, biti s katero edino lahko pridemo v večno ljubezen, ki omogoča življenje na pravi osnovi.
- AAnaH·
Večna ljubezen je tista prava, torej brezpogojna; to pa najdemo le pri Bogu. To, kar gojimo do ljudi, pa je predvsem pričakovanje, torej težnja po prejemanju in manj po dajanju
- MMirjan Mesièek·
Povod za nesrečo ni samo to, da ne dajemo in si sebično prisvajamo, ampak sam vzrok zakaj to vse skupaj počnemo, zakaj smo postali taki, torej v tem, da vsa bit, ki je taka mora popolnoma razpasti in je kot take sploh ni mogoče ohraniti. Tu dobijo globok smisel Jezusove besede, ki pravijo; kdor hoče svoje življenje kot tako ohraniti, ta bo resnično življenje izgubil. Gre se za to, da v resnični biti spoznamo in odstranimo iz sebe sam vzrok in posledice tega kar nas ločuje od brezpogojne ljubezni, ki je Bog, edino v njem in na tak način nam je dana moč in spoznanje, da starih napak ne ponavljamo in da tudi v kasnejšem življenju ne ustvarjamo novih, ki bi nas spet ločile od brezpogojne ljubezni. lp