
Kje se porajajo naše besede;
so pametne ali praznoglave,
je bilo zraven tudi srce?
Kaj jim odreja namen in poti,
so iz večvrednosti ali vsevednosti,
tovorijo skrbi, razdor ali mir?
Naj ne bodo osti, gorjače ali sablje,
ki ljubezen obglavijo in spoštovanje,
vsilijo molk, jezo ali beg.
Kar gre v ušesa, na papir ali splet,
naj ne bo kot brozga s cest,
če želimo nazaj belino snega.
Ni potrebna ploha besed,
saj vsaka obkroži ta svet;
naj bo miru, sreče obet.
Besedam resnice, spodbude in sprave
naj kmalu sledi še dobro dejanje,
slabim pa nujno takojšnje kesanje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!